Za potrebe projektiranja in urejanja ruševin gradu na Kozlovem robu nad Tolminom smo v sodelovanju s poslovnim partnerjem izdelali ustrezni fotogrametrični 3D model območja gradu, ruševin in okolice.

1. Postavitev in izmera oslonilnih točk:

Na terenu smo najprej postavili posebne tarče (markerje), ki smo jih postavili v okolici gradu, ter na fasadah samega objekta. Te markerje smo izmerili s geodetskimi inštrumenti (GPS-GNSS RTK Rover in elektronski tahimeter), s katerimi smo dosegli milimetersko natančnost. Izmera oslonilnih točk je potrebna zato, da je končni model georeferenciran v državnem koordinatem sistemu, poleg tega pa lahko tudi sam model uporabimo za nadaljne potrebe projektiranja, saj dosežemo centimetersko natančnost končnega izdelka.

2. Fotogrametrični zajem:

Po postavitvi in izmeri markerjev smo pričeli s postopkom fotogrametričnega zajema. Ta postopek smo izvedli s pomočjo brezpilotnih letalnikov ter metodo terestrične fotogrametrije. Pri tem procesu smo zajeli več kot 4000 fotografij.

3. Urejanje in obdelava podatkov:

Po končanih delih na terenu je bilo potrebno vse pridobljene podatke (fotografije, koordinate geodetske izmere) najprej urediti in obdelati za nadaljno uporabo.

4. Izdelava fotorealističnega 3D modela.

Ko smo imeli vse podatke urejene, smo lahko pričeli z delom v posebnih programih za izdelavo 3D modela. To je najbolj dolgotrajen proces v celotnem postopku, saj kljub zelo zmogljivim delovnim postajam, sam proces obdelave in izdelave 3D modela traja precej časa. V samem procesu najprej pridobimo redki oblak točk (sparse point cloud), sledi izdelava gostega oblaka točk (dense point cloud). Oba oblaka točk sta georeferencirana v državnem koordinatnem sistemu D96/TM. Nato sledi izdelava 3D mreže (mesh), kjer se med seboj (z trikotniki) povežejo posamezne točke gostega oblaka točk. Po izdelani mreži pa sledi še izdelava tekstur, kar pomeni, da se na 3D mrežo zapišejo podatki pridobljeni iz fotografij. Tako tudi dobimo fotorealističen 3D model.

5. Obdelava 3D modela

Model je na koncu potrebno še ustrezno obdelati. To pomeni da je potrebno odpraviti nepravilnosti, ki nastanejo v postopku izdelave modela, model je potrebno tudi zmanjšati, saj je drugače praktično neuporaben za večino programov in pregledovalnikov (zaradi prevelike velikosti).

6. Nadaljna uporaba
Izdelan 3D model lahko uporabijo projektantje za nadaljne projektiranje. Model se lahko uporabi tudi za razne študije, uporabi se ga lahko kot promocijski material (video predstavitev 3D modela). Največja dodana vrednost digitalnega zajema pa je, da neglede na to kaj se bo z objektom dogajalo v realnem svetu (potresi, ostale naravne nesreče) 3D model vedno ostane zapisan v ,,digitalnem svetu,, in se ga lahko kadarkoli uporabi in iz njega pridobi podatke.